petek, 23. avgust 2013

Komu pišemo?

V srednjeveških indijskih filozofskih razpravah, s katerimi se zadnje čase redno družim, je veljalo, da je treba v samem besedilu jasno napisati, komu so namenjene - nekakšna starodavna oblika posvetila, ki je bilo mišljeno resno: samo tisti, ki jim je bilo delo posvečeno, naj bi bili njegovi bralci. Eksoterične razprave, namenjene splošni javnosti (ta "splošna javnost" je sicer pomenila izobražence, ki so obvladali pogosto kompliciran sanskrt, v katerem so teksti napisani, poleg tega pa so jim bila jasna tudi pravila argumentacije), sicer izjavljajo, da so namenjena "v dobro vseh živih bitij", ki bodo po dojetju resnic odrešena nevednosti in s tem tudi trpljenja. Nekateri teksti so zelo samozavestni in izpričujejo trdno vero v lastno univerzalnost. Drugi malce podvomijo, da bodo uspeli razsvetliti ves svet. Moje najljubše "posvetilo" recimo pravi: "Naj bo ta razprava v pomoč vsem ljudem počasne pameti ali pa vsaj nekaterim, ki imajo oster um; če pa že nikomur drugemu, pa vsaj meni samemu." (Abhinavagupta v Īśvara-pratyabhijñā-vimarśinī)




sreda, 14. avgust 2013

Iz blata rojen, k svetlobi rastoč

V sanskrtu (stari indijščini) je več kot sto besed za lotos. Bogastvo besed, ki označujejo kakšno reč, kaže na njen pomen in težo. Več kot sto besed si recimo zaslužijo tudi sloni, da ne govorimo o nepreštevni množici bogov in božanstev, od katerih tisti pomembnejši slišijo na več kot tisoč imen, ki jih častilci poznajo in kot mantre tudi recitirajo. Pri tem je zanimivo, da si določen bog radostno prisvoji tudi imena drugih bogov in boginj - v himni tisočerih imen Višnuja je tako moč slišati tudi "Om Šivaya namah" (poklon Šivi) in "Om Durgaya namah" (poklon Durgi), kar bi nekako pomenilo "častím Višnuja v obliki boga Šive" in "častim Višnuja v obliki boginje Durge". V ozadju te neizmerne raznolikosti poimenovanj, ki z ene oblike božanskega mirno preskakujejo tudi na druge, je zavest, da je Božansko mogoče imenovati s tisočerimi imeni, a da se ga vendar ne da poimenovati, da mu/ji je mogoče nadeti tisočero oblik, pridevkov in pojmov, a da je/ga nič od tega ne more dokončno opisati, zajeti ali opredeliti. Sveto se vedno izmika, v svoji celovitosti je neujemljivo in neumljivo ... 

Zato ostanimo raje pri lotosu. Mednarodno gotovo najbolj slovi beseda padma - le kdo, ki se ukvarja z jogo, še ni slišal za padmasano, lotosov položaj? Ampak moji najljubši besedi za lotos sta pankaja in pankaruha, ki dobesedno pomenita "iz blata rojen" in "iz blata rastoč".




Lotos je