sreda, 18. junij 2014

Drevo

Dragi moji, situacija z mojimi spletnimi dnevniki je trenutno morda malce konfuzna, ker vzporedno nastajajo kar trije ... Vas bom pa na Prebliskih obveščala tudi o objavah drugod.

Po več mesecih lahko berete nov Utrinek z naslovom Drevo ...

Vam je všeč?

petek, 21. marec 2014

O Utrinkih

Pomlad je prebujena in letos jo še posebej občutim kot čas preobrazbe, čas umikanja starega in sramežljive rasti novega ... 

Zato sem se odločila, da poskusim stopiti iz sence lastne kritičnosti in ustvarim še en nov blog, namenjen občasnemu deljenju utrinkov, ki se pojavljajo v najbolj krhkih trenutkih mojih jutranjih meditacij. Takih "utrinkov" se je v preteklih letih nabralo že za kar nekaj zvezkov, ki jih sicer zelo skrbno skrivam in nikomur ne pokažem. 

Literarni kritik v meni (namenoma uporabljam moški spol, ker ta del sebe občutim kot resnega in strogega gospoda) je ogorčen, ker rad bere vrhunsko poezijo - in nalijmo si čistega vina: če bi "utrinke" hoteli brati kot poezijo, lahko nemudoma zaključimo, da so povsem zanič. Vsem prijateljem iz literarnih vrst srečevanja z njimi toplo odsvetujem. 

Utrinki so preprosto hitri zapisi, ki po svojih skromnih močeh beležijo določena razpoloženja ... In čeprav so brez literarne vrednosti, me, kadar jih berem za sabo, pomirjajo. Na blogu so se znašli, ker je radovednost, ali lahko še komu kaj lepega dajo, premagala mojo samokritičnost. 

Je to dobro ali slabo, pa presodite sami. Prvi utrinek lahko preberete na naslovu http://tina-utrinki.blogspot.com/2014/03/gora.html


torek, 11. marec 2014

Lalline pesmi - 4. del: "Da bi bedaka spravila k pameti, to je onstran mojih moči"

Tokrat z zadnjim svežnjem enajstih pesmi-izrekov kašmirske mistikinje in pesnice Lalle zaključujemo z intenzivnim druženjem z njo, ki je trajalo kar pet tednov ... (preberete lahko še uvod in moje prevode njenih pesmi: prvi, drugi in tretji del) 

Med pesmimi, objavljenimi danes, je tudi tista, ki je na branjih v živo požela veliko smeha, ob katerem sem imela občutek, da je naravnost osvobajajoč: "S svojo močjo lahko razkadim najbolj črne oblake,/ izsušim ocean in tvoje telo ozdravim katerekoli vročice./ A da bi bedaka spravila k pameti, to je onstran mojih moči." Mislim, da si ta izrek velja prebrati (in ponoviti) večkrat. Pogosto razmišljam, koliko moči porabimo, ker bi tiste, za katere menimo, da so "bedaki", radi spravili k pameti - in ob tem ne opazimo, kako smo v svoji ihti, s katero želimo druge ustrojiti po svoji podobi, pravzaprav tudi sami izjemno bedasti. 

Eden mojih najljubših izrekov (ta sicer ni Lallin) pravi: "Learn by doing, teach by being." Učimo se tako, da živimo in zgolj s tem, kar smo, smo lahko sorodnim dušam v navdih in oporo. Morda bi bilo energijo, ki jo porabimo za zgražanje nad tujo neumnostjo in pokvarjenostjo, bolj smiselno usmeriti v konstruktivno delovanje. 

Občutek, da svet zaradi človeške neumnosti drvi naravnost v maloro, nas lahko spravi v hudo agonijo. (Mene pogosto povsem ohromi.) Takrat velja vdihniti in na stvari pogledati s širše perspektive ... Se opomniti, da smo zgolj neznaten delec kozmosa, ki že eone pleše svoj ples - in ga bo še naprej, vsemu našemu brcanju navkljub.



Dokler pa smo tu in brcamo, se zdi najbolj smiselno, da drug drugemu pomagamo skozi življenje. To je, pravi Lalla, najbolj prava pot.

petek, 7. marec 2014

Lalline pesmi - 3. del: "Pozabi na zunanje, poglej v notranjost reči"

V tretjem delu Lallinih izrekov (v preteklih tednih ste lahko brali uvodni, prvi in drugi del) spoznavamo Lallo kot notranje trdno, pokončno Mojstrico, neodvisno od zunanjih okoliščin. Neomajno sledi svoji Poti, čeprav jo življenje nenehno preizkuša. 

Lalla je živela v Kašmirju v 14. stoletju in za žensko tistega časa je bila pot, ki si jo je izbrala, posebej težka. Kot zelo mlado so jo poročili, a v zakonu ni imela sreče. Po pripovedovanjih, ki so se ohranila vse do danes, naj bi ji posebne težave povzročala kruta tašča, ki naj bi jo trpinčila in celo stradala. Vzrok taščine nejevolje naj bi bilo Lallino nagnjenje k duhovnosti, meditaciji in iskanju presežnega. Obupana Lalla se je okrog petindvajsetega leta odločila zapustiti moža (otrok naj ne bi imela - lahko, da je bil tudi to eden od razlogov, da moževa družina z njo ni bila zadovoljna), kar je v tistem času pomenilo, da je postala družbeno povsem brezpravna. Zatekla se je k duhovnemu učitelju, mojstru joge in kašmirskega šivaizma, kasneje pa živela kot potujoča puščavnica, romarka brez kakršnekoli lastnine ali zaledja. Kako težko je bilo takšno življenje, si je najbrž nemogoče predstavljati - Lallo so pestili lakota, mraz, bolezni, strašno pa je bilo tudi družbeno zasmehovanje. A Lalla ni pustila, da bi ji kaj prišlo do živega - o zmerljivkah in kletvicah, ki jih je bila deležna, recimo pravi: "Lahko pest pepela razbije ogledalo? Ne, le zlošči ga."

O Lalli so se ohranile legende, ki jo predstavljajo kot "golo svetnico" - zgodovinsko to najbrž ne drži, golota, o kateri govori, je bila bolj verjetno mišljena metaforično. "Mojster mi je dal le eno navodilo: pozabi na zunanje, poglej v notranjost reči." Gledati v globino skozi tančico videza je ena bistvenih duhovnih vrlin. Živeti brez mask, brez poziranja in blefiranja - to je golota, h kateri nas kliče Lalla. Slediti ji pomeni z lahkotnim korakom plesati skozi življenje, pa naj bo kakršnokoli že! 



petek, 28. februar 2014

Lalline pesmi - 2. del: "Med hojo sem sejala semena svetlobe, kjerkoli se je moja noga dotaknila tal"

V drugem sklopu Lallinih pesmi (če še niste, priporočam, da najprej preberete prvega in moj uvodni zapis) spoznavamo Lallo kot duhovno učiteljico-mojstrico, ki govori iz globine lastne prakse. Čeprav je sporočilo njenih pesmi v celoti radostno in razbremenjujoče, pa vendar ni plehko in Lalla (kot tudi močni mistiki drugih duhovnih tradicij) si ne zatiska oči pred temnimi platmi bivanja in ne obljublja, da bi bila duhovna pot lahka. Njena govorica je neposredna in pogosto tudi rezka. Že v prvi pesmi nas tako seznani, da je "svoje srce", simbol individualne duše, "zdrobila v možnarju Ljubezni, ocvrla in pojedla." Zlitje s kozmično Enostjo zahteva radikalno transformacijo, ki je vse prej kot prijetna. Pot k njej vodi "čez kraljestvo teme". Na tej poti se mora človek soočiti s temo v sebi in drugih, z "ubijalskimi plenilci" Jezo (sovraštvom), Pohlepom in - Željo. To zadnje v potrošniški družbi še posebej neradi slišimo - naše želje so naši maliki, ki jim posvečamo vso svojo energijo in jih po božje častimo, vsako leto in še kdaj vmes drug drugemu želimo: "Naj se ti uresničijo vse želje!" (Nekje sem brala, da obstaja kultura, v kateri ta izrek velja za največjo kletvico, kar se mi zdi zelo zanimivo ...) Verjamemo, da je smisel življenja uresničiti čim več želja. Duhovne tradicije pa so bile po drugi strani do Želje vedno nezaupljive - naj gre za željo po imetju, spolno poželenje, željo po oblasti, željo, da bi bili ljubljeni, cenjeni, spoštovani ali celo željo po znanju in razsvetljenju .... Želja je ime za notranji nemir, ki vabi, da bi izpolnitev iskali zunaj, v rečeh, ki nam je nikoli ne morejo dati. "Želja sladko govori, a daje posojila z oderuškimi obrestmi." Lalla zato vabi na drugačno pot: nagovarja k obratu vase, k najbolj notranjemu bistvu, ki je onkraj dosega besed, "Viru, ki rojeva vsa imena". Svetuje, naj se oprimemo te notranje luči. Tako bomo, morda ne da bi sploh vedeli, na poti skozi kraljestvo teme sejali semena svetlobe, kjerkoli se bodo naša stopala dotaknila tal ...



petek, 21. februar 2014

Lalline pesmi - 1. del

Dragi moji, zaradi izjemnega zanimanja, ki ste ga pokazali za Lallino poezijo, sem se odločila, da kar tukaj objavim tiste njene pesmi, ki sem jih prevedla in ki so bile sicer namenjene "za domačo rabo". Prevedene so  po angleških prevodih Ranjita Hoskotea - tistim, ki vas ne moti brati v angleščini, toplo priporočam knjigo I, Lalla, ki ji je prevajalec pripisal tudi odlično spremno besedo in opombe. Moji prevodi angleškega prevoda so precej svobodni, vendar pa si po dveh letih intenzivnega študija kašmirskega šivaizma drznem upati, da duha in sporočila pesmi nisem potvorila ali oskrunila, ampak da odzvanja in nagovarja tudi v slovenski priredbi ... Po vaših odzivih sodeč Lallina živost ruši jezikovne, kulturne in časovne pregrade. Vsem, ki ste Lallo v slovenščini tako toplo sprejeli, se srčno zahvaljujem!

Prevedla sem 44 Lallinih pesmi. Izbrala sem takšne, ki govorijo najbolj "univerzalno", takšne, ob katerih se ni treba pretirano poglabljati v razvozlavanje simbolov, ki so našemu času in kulturi tuji. Da objava ne bi bila predolga, bom pesmi razdelila na štiri sklope po 11 - pridejo torej v štirih "paketih". Štiri tedne bo moj blog posvečen Lalli (z uvodnim iz prejšnjega tedna kar pet) ... Če se radi družite z Lallo, vas vabim, da v tem času sledite Prebliskom!

oṁ namaḥ śivāya (Poklon Šivi - božanski Zavesti)

Lalla pravi:

torek, 11. februar 2014

Lalla

Te dni se veliko družim z Lallo. Najino druženje bo posebej intenzivno v četrtek. A o tem malo kasneje. Naj najprej povem, kako sva se spoznali.

Ne spomnim se, kdaj sem prvič slišala zanjo. Kot bi bilo njeno ime že od nekdaj znano. Eno tistih, ki ga kar naprej kdo omenja. Če si fenovsko navdušen nad Rumijem, Hafizom, Kabirjem in podobno druščino, slej ko prej slišiš celo za kakšno pesnico, kot sta na primer Mirabai in ... Lalla.

Pobliže sva se spoznali, ko sem se pred dobrima dvema letoma odločila, da se potopim v študij kašmirskega šivaizma. Ogromno zanimivega odkrivam v tej fascinantni indijski srednjeveški filozofiji, ki zdaj, po tisočletju, ponovno navdušuje svet. Vsaj v tujini je tako, po mnogih uglednih univerzah je zavladala prava renesansa kašmirksega šivaizma - k nam take reči pač pridejo z zamudo, če sploh ...