JOGA - POT NAVZNOTER: praksa z vsebino

JOGA - POT NAVZNOTER

praksa z vsebino

(vse tečaje pripravljam in vodim Tina Košir Mazi)

(o jogi kot poti navznoter sem pred poletjem sicer že pisala v malo bolj esejistično-izpovednem zapisu, tale novi skuša biti bolj strnjen in ima ambicijo, da se sčasoma preseli na spletno stran - dokler je ne uredim, pa bo gostoval tu)

Termini in lokacije (tečajem se lahko pridružite kadarkoli ne glede na predznanje joge):

PONEDELJEK, 19:15 – 20:45; Ubrana dvorana, Celovška 55 (v mansardi nad Pizzerijo Piramida), Lj. 

SREDA, 18:30 – 20:00; Joga center Parinama (dvorana Pingala), Cesta na Brdo 85, Lj. 

PETEK, 17:15 – 18.45; Ubrana dvorana, Celovška 55 (v mansardi nad Pizzerijo Piramida), Lj. – 

Osnovne značilnosti tečajev:

-          poudarek na pozornem zaznavanju in ozaveščanju notranjih procesov, ki jih sprožijo jogijske prakse

-         globlje razumevanje pomena in učinka jogijskih praks 

-       osebni pristop k učenju in oblikovanju programa

Cenik:

tromesečni sklop (september - december 2015): 12x 90 min – 120 Eur (če se tečaju priključite kasneje, se vrednost ur, ki ste jih zamudili, odšteje od cene)

mesečni sklop: 4 x 90min – 50 Eur

Dodatne informacije in prijave: tina.kosir@gmail.com

foto: Stiller Beobachter / Flickr Creative Commons

Moja pot

Azijske kulture so me zanimale, odkar pomnim. Že kot otrok sem rada poslušala čudovite indijske pravljice in kasneje modrostne zgodbe. Joge sem se najprej poskušala priučiti preko knjig, pri devetnajstih letih pa sem se ji resno posvetila v okviru ljubljanskega Tara Yoga Centra, kjer se izvaja program Biharske šole joge (oz. Satyananda yoge). Sistem me je prepričal z bogato duhovno vsebino in resnim, sistematičnim pristopom k praksi. Joga je postala moja velika ljubezen in nepogrešljiv del življenja. Opravila sem triletni učiteljski tečaj, več let poučevala (predvsem nadaljevalne skupine), asistirala pri izvajanju učiteljskih tečajev, kot prostovoljka pa učila jogo tudi otroke v Mladinskem domu Malči Belič. Hkrati sem se indijski kulturi posvečala v okviru študija primerjalne književnosti in filozofije, ki sem ga zaključila z diplomsko nalogo o enem od temeljnih besedil joge, filozofski pesnitvi Bhagavad-giti (diplomska naloga je bila nagrajena s fakultetno Prešernovo nagrado). Joga mi je bila v neprecenljivo oporo v obdobju težavnih življenjskih preizkušenj, ko se je moja praksa še poglobila in izčistila. Ker sem si želela bolje razumeti notranje procese, ki jih sprožijo jogijske prakse, sem se odločila za doktorski študij indijske filozofije, ki ga z letošnjim letom počasi zaključujem.  Moje razumevanje joge je s študijskimi in življenjskimi izkušnjami pridobilo nove dimenzije, zato sem z letošnjim letom stopila na samostojno pot, na kateri neodvisno od zunanjih institucij sledim tistemu, kar občutim kot pristno in bistveno.

Joga – pot navznoter

V današnjem času, ki močno časti zunanji videz in formo, beseda »joga« ponavadi označuje predvsem zelo značilne telesne položaje (asane), v manjši meri pa kvečjemu še nekaj dihalnih vaj (pranayam) in sprostitvenih tehnik (npr. yoga nidra). Razumevanje notranjih procesov, ki jih te tehnike (lahko) sprožijo, je žal zelo pomanjkljivo. A prav ti notranji procesi so bistvo joge, zato sem svoj pristop k učenju poimenovala »pot navznoter«. Na poti navznoter sicer uporabljamo najraznovrstnejše tehnike, ki so se razvile tekom dolgotrajnega razvoja joge: asane (položaje), pranayame (uravnavanje energije preko diha), bandhe in mudre (načrtno preusmerjanje energijskih tokov), dharane (različne oblike osredotočanja, ki vodijo v meditacijo) … A vse tehnike so le orodja in ne končni cilj. Zato, recimo, telesa ne silimo nasilno v položaje, ki nam morda ne ustrezajo, pač pa le nežno sproščamo krče in zastoje, ki ovirajo naravni tok naše notranje živosti. Naša pozornost je več čas usmerjena navznoter in sledi notranjemu dogajanju, ki ga v hitrem tempu sodobnega življenja sicer prezremo. Naj dodam še, da me žalosti ločevanje med »jogo« in »meditacijo«, ki je danes postalo že kar samoumevno (čeprav nima podlage v zgodovini joge), izvira pa iz nerazumevanja narave meditativnega procesa. Dejansko meditativni proces sprožimo s ponotranjenim zavedanjem, ki ga je smiselno negovati v vseh tehnikah (tudi asanah), kako se razvija, pa ni odvisno (samo) od (zunanje) oblike tehnike. Tradicionalna jogijska besedila so posvečena predvsem temu, da osvetljujejo, kaj se dogaja z zavestjo v meditativnih stanjih – tukaj se pot joge šele začne in ne konča. Ni nujno, da bi za takšna doživetja morali izvajati zelo komplicirane in naporne tehnike – veliko globlji uvid vase bomo dobili, če izvajamo enostavne tehnike z osredotočeno pozornostjo.

Praksa z vsebino

Beseda, ki je v povezavi z jogo tudi postala povsem samoumevna,  je »vadba«. Spomni na »telovadbo«, proti kateri sicer nimam nič in je nedvomno koristna za zdravje in splošno dobro počutje, vendar naj bi šlo pri jogi za nekaj drugega (če jo vsaj malo povežemo z njeno bogato duhovno dediščino). »Vadba« pomeni disciplinirano in redno izvajanje tehnik, kar je sicer fino – a joga je stanje duha, pri katerem je bistveno tudi razumevanje in spoznanje. V strahu, da učencev ne bi indoktrinirali z nepotrebno religioznostjo, smo moderno jogo preveč »osvobodili« kakršnekoli vsebine, kar vedno bolj vodi k temu, da od joge ostaja le prazna lupina, ki jo nepremišljeno polnimo s prepričanji sodobne potrošniške družbe. Močno verjamem, da je jogi treba vrniti vsebino – vsak/a izkušen/a in predan/a učitelj/ica lahko ponudi drugačno vsebino, še zdaleč ne mislim, da bi morala biti ta enovita, ravno nasprotno, čudovito je, da je raznolika. Vsebina, ki jo lahko na podlagi tega, čemur se posvečam, delim s tistimi, ki vas zanima, so uvidi iz raznolikih indijskih filozofij, mitologije in književnosti. Na naših srečanjih bomo tako (sicer zelo strnjeno) skupaj s praksami spoznavali temeljne pojme duhovne dediščine joge, začinjena pa bodo tudi s ščepcem poezije.

Orodja za samostojno in neodvisno prakso, odporno na  življenjske preizkušnje

Na tečajih ne bomo izvajali vratolomnih položajev, zato se lahko pridružite ne glede na predznanje joge ali morebitne zdravstvene omejitve. Leta prakse so me naučila, da so najenostavnejše tehnike pogosto najdragocenejše, saj jih lahko učinkovito uporabljamo v različnih življenjskih situacijah in ne samo v okviru tedenske »vadbe«. Rada bi vam posredovala orodja, s katerimi lahko oplemenitite svoje doživljanje ter vedno in povsod vzpostavite stik z globljimi vidiki svoje narave, od koder izvirajo modrost, mir in moč.  Prepričana sem, da za to ne potrebujemo dragih pripomočkov, neskončnega števila delavnic ali (domnevno) razsvetljenega guruja – potrebujemo miren, prazen čas, da se zazremo navznoter in začutimo tisto, čemur zaradi zunanjih motenj sicer ne posvečamo pozornosti. Sredi zahtevnih življenjskih preizkušenj nam najbolj pomaga moč mirno obsedeti z vsem, kar se dogaja v nas in/ali drugih – globoki mir namreč ni odsotnost slehernega namira, ampak je doživetje širnosti zavesti, ki zaobjema ter hkrat presega vse, kar nosimo v sebi.

Osebni pristop

V okviru vsake ure si vzamemo čas, da se pogovorimo o vaših doživetjih, če imate dodatna vprašanja, pa sem vedno dosegljiva tudi po mejlu ali telefonu. Program začnemo z enostavnimi tehnikami, ki so primerne za vsakogar, razvijamo pa organsko v skladu s tem, kar zaznam, da bi vam lahko najbolj koristilo. Napredek v jogi ni linearen, ampak je cikličen – ko se čez čas vrnemo k tehnikam, za katere se nam zdi, da jih že obvladamo, jih lahko doživimo in začutimo povsem drugače in na novo.