Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! je serija pogovorov, v katerih voditeljica Tina Košir Mazi izbrane goste sprašuje po njihovih najljubših knjigah. Tokrat bo o tistih, ki so zanjo najbolj nepozabne, spregovorila Carmen L. Oven, voditeljica odmevnih pogovorov o literaturi (V KOŽi besede, Novopisi na Wolfovi ...), avtorica radijskih oddaj in pisateljica - pred poletjem je izšel njen prvenec Sprehajalka gospodovega psa. Kako jo je literatura začarala, da se ji je odločila scela posvetiti? Kako doživlja "zasebno" in "profesionalno" branje? Kateri pisatelji so najboljši sogovorniki? Za katere knjige vedno najde prostor v popotni torbi? In nenazadnje, katere jo navdihujejo pri pisanju? O tem in še čem v četrtek, 13.septembra ob 19h v Trubarjevi hiši literature.
Prikaz objav z oznako dogodki - vabila. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako dogodki - vabila. Pokaži vse objave
ponedeljek, 10. september 2012
sreda, 27. junij 2012
Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! - Boris Cavazza
Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! - gost: Boris Cavazza - Trubarjeva hiša literature (Stritarjeva 7, Ljubljana) v četrtek, 28. junija 2012 ob 19h
"To pa je velik igralec, to!" mi Manca vzdihne v uho, ko se nagne k meni. Radi greva v gledališče ali kino skupaj, si vmes šepetaje kaj pokomentirava, prikimavava in se v glavnem vedno strinjava. Tokrat v Križankah gledava predstavo Gospoda Glembajevi v izvedbi beograjskega gledališča Atelje 212 in navedeni komentar pade večkrat, kot bi ne mogli ponoviti dovoljkrat v počastitev res velikega umetnika: Borisa Cavazze. "Kako se Cavazza giblje, kako govori, kako obvlada prostor ... " še razčlenjujeva po predstavi. Boris Cavazza je zares poosebljenje odrske prezence in karizme.
Cavazza je posredno in nevede v Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! že nastopil - ljuba Vesna Milek je bila namreč moja gostja ravno takrat, ko je s polno paro pisala sijajen biografski roman Cavazza, tako da mimo omemb svojega portretiranca, s čigar življenjem in zgodbami je dihala, ni mogla. In je pribila: "Nujno, Tina, enkrat povabi Cavazzo!"
In sem ga. Sicer je trajalo nekaj mesecev, da se je datum, ko Trubarjeva hiša literature gosti naš dogodek ujel z njegovim prostim večerom, a ravno zaradi zasedenosti sem mu še bolj hvaležna, da je pripravljen z nami deliti svoj čas - in pogled v knjige, ki so se urezale najgloblje v njegove misli in čutenja.
sreda, 30. maj 2012
Bralni dnevnik: Ioanna Karystiani: MALA ANGLIJA
O romanu se bova danes (sreda, 30. maj) ob 19h pogovarjali s prevajalko in avtorico spremne besede Klariso Jovanović, ki bo skupaj s kitaristom Lukom Ropretom tudi glasbeno polepšala večer s Pesmimi Mediterana. Če bo vreme zdržalo, se dobimo na letnem vrtu Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12, Lj), če nam jo zagode, pa gremo pod streho Društva.
Naj začnem z odlomkom iz romana: "Pesek je vsrkal vročino dneva in izžareval trepetajočo svetlobo, ki je kot zlati prah lebdela nad vsem, kar je še bilo rjavo, nad skalami in zemljo, prozorna voda pa je kazala dno, ponekod povsem rumeno, drugod temno zeleno, in v njem alge, pokošene od sonca, ki jim je sledilo daleč v globine."
četrtek, 17. maj 2012
Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! - Almira Sadar
Majski večer cikla Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! bo pomladno barvit in iskriv - o svojem druženju s knjigami bo tokrat pripovedovala modna oblikovalka Almira Sadar, ki tako s svojim ustvarjanjem kot tudi pedagoškim delom skrbi, da moda pri nas diha s polnimi pljuči. Svetovljanka širokih obzorij lovi utrinke lepega vsepovsod, tudi v številnih njej ljubih knjigah. Kakšne jo pritegnejo? Jo kdaj navdihnejo pri ustvarjanju? S kom se o njih najraje pogovarja? O tem v četrtek, 24. maja ob 19h v Trubarjevi hiši literature.
ponedeljek, 23. april 2012
Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! - Boštjan Tadel
Ko sem bila majhna, še preden sem znala brati pa tudi še potem, se mi je zdelo strašno fensi, v kaj vse so odrasli v naši družini moleli svoje nosove in brali, brali, brali ... V našem stanovanju se niso le neizprosno nabirale vedno nove skladovnice knjig, ki jih ni bilo več kam dati, pač pa tudi literarnih revij - za Novo revijo, Literaturo, Sodobnost se mi zdi, kot da so bile del mojega življenja že od nekdaj. V gimnazijskih letih so postale tudi moje čtivo. In zraven "intelektualni tabloid" Razgledi.
Kulturi in literaturi odmerjen medijski prostor se pod težo duhovno revnega časa neizprosno oži, zato sem še toliko bolj vesela tistih "sogovornikov", ki odpirajo vrata v svetove ustvarjalnosti. Vsak torek drvim po Delo, da čim prej použijem tedensko dozo Književnih listov in vsako drugo sredo se veselim Pogledov. Po profesionalni deformaciji se seveda najprej zapodim med knjigam in pisateljem namenjene strani, kjer mojo pozornost pogosto ujamejo intervjuji in članki Boštjana Tadla, namestnika odgovorne urednice Pogledov, sicer pa tudi dramatika, ljubitelja klasične glasbe in športa.
Ker je Boštjan žlahten sogovornik na temo knjig (in še marsičesa), bo aprilski gost Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! Dobimo se v Trubarjevi hiši literature v četrtek, 26. aprila ob 19h. Se veselim! :)
petek, 16. marec 2012
Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! - Ifigenija Simonović
Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! - pogovor o njenih najljubših knjigah s pesnico, lončarko in esejistko Ifigenijo Simonović; Trubarjeva hiša literature (Stritarjeva 7, Ljubljana), v četrtek, 22. marca 2012 ob 19h
Rada imam "znamenja" ... Rada imam drobne dogodke, naključja (?), ob katerih dobim občutek, da nekaj sporočajo ... Rada imam, če se stvari prelivajo ena v drugo, če se odvijajo spontano, v skladu z nečim, kar občutim kot naravni tok ... Izbiranje gostov za dogodke Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! pogosto ali celo večinoma poteka tako ...
Na čudovitem januarskem večeru s čudovito Ljobo Jenče se je zgodila taka lepa sinhroniciteta (kot bi najbrž rekel Jung) ... Ljoba se je v nekem trenutku zazrla v publiko in dejala: "Posebej vesela in počaščena sem, da v občinstvu vidim tudi Ifigenijo Simonović. Ifigenija, prav vašo pesem, ki sem jo pogosto brala v študentskih letih, sem hotela danes tudi prinesti, pa je nisem našla." Ljoba je seveda povedala, katero pesem - in jaz sem seveda že pozabila. Ampak ni važno. Berite Ifigenijino poezijo nasploh, je branja vredna :)
No, in tako se mi je utrnilo - saj res, zakaj pa ne bi povabila Ifigenije, da bi spregovorila o svojih najljubših knjigah? Ifigenija ni le pretanjena pesnica, je tudi lucidna opazovalka sveta in izbrušena zapisovalka vtisov in razmislekov - pogosto o umetnosti, a njen pogled seže vedno tudi preko njenega roba, v življenje nasploh ... Za zbirko esejev Konci in kraji je zasluženo prejela najvišje slovensko priznanje za esejistiko, Rožančevo nagrado. Ko smo ravno pri Koncih in krajih - knjigi, ki je tudi mene močno presunila: v trenutku, ko sem na Facebooku objavila vabilo na pogovor z Ifigenijo, sem dobila odziv njene bralke: "O Tina, žal sem v UK, drugače bi sigurno prišla. Prebrala sem njeno knjigo Konci in kraji, izjemno sem uživala, prav tako moja mami!" Moram povedati Ifigeniji, sem pomislila. Najbrž se sploh ne zaveda, koliko ljudi jo bere - in s kakšnim veseljem.
Ker takšna je Ifi - neizmerno skromna. Tako skromna, da človek kar težko razume, kako je ob vsem, kar je v življenju naredila, to sploh mogoče. Odlična pesnica in poustvarjalka tujih verzov v prevodih. Lončarka in "poslikovalka" predmetov (od stolov in pručk do omar in kredenc, da o rutah in majicah ne govorim), ki pod njeno roko postanejo edinstveni umetniški izdelki. Zadnja leta predana obujevalka in ohranjevalka literarne dediščine in zapuščine Vitomila Zupana - brez nepreštevnih ur njenega predanega dela luči sveta nikoli ne bi ugledale pesmi, ki jih je pisal tako v zaporu kot pozneje na prostosti ...
Prepričana sem, da bo večer z Ifigenijo tak, kot je ona - zabaven, a globok, topel in svojstven.
Rada imam "znamenja" ... Rada imam drobne dogodke, naključja (?), ob katerih dobim občutek, da nekaj sporočajo ... Rada imam, če se stvari prelivajo ena v drugo, če se odvijajo spontano, v skladu z nečim, kar občutim kot naravni tok ... Izbiranje gostov za dogodke Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! pogosto ali celo večinoma poteka tako ...
Na čudovitem januarskem večeru s čudovito Ljobo Jenče se je zgodila taka lepa sinhroniciteta (kot bi najbrž rekel Jung) ... Ljoba se je v nekem trenutku zazrla v publiko in dejala: "Posebej vesela in počaščena sem, da v občinstvu vidim tudi Ifigenijo Simonović. Ifigenija, prav vašo pesem, ki sem jo pogosto brala v študentskih letih, sem hotela danes tudi prinesti, pa je nisem našla." Ljoba je seveda povedala, katero pesem - in jaz sem seveda že pozabila. Ampak ni važno. Berite Ifigenijino poezijo nasploh, je branja vredna :)
No, in tako se mi je utrnilo - saj res, zakaj pa ne bi povabila Ifigenije, da bi spregovorila o svojih najljubših knjigah? Ifigenija ni le pretanjena pesnica, je tudi lucidna opazovalka sveta in izbrušena zapisovalka vtisov in razmislekov - pogosto o umetnosti, a njen pogled seže vedno tudi preko njenega roba, v življenje nasploh ... Za zbirko esejev Konci in kraji je zasluženo prejela najvišje slovensko priznanje za esejistiko, Rožančevo nagrado. Ko smo ravno pri Koncih in krajih - knjigi, ki je tudi mene močno presunila: v trenutku, ko sem na Facebooku objavila vabilo na pogovor z Ifigenijo, sem dobila odziv njene bralke: "O Tina, žal sem v UK, drugače bi sigurno prišla. Prebrala sem njeno knjigo Konci in kraji, izjemno sem uživala, prav tako moja mami!" Moram povedati Ifigeniji, sem pomislila. Najbrž se sploh ne zaveda, koliko ljudi jo bere - in s kakšnim veseljem.
Ker takšna je Ifi - neizmerno skromna. Tako skromna, da človek kar težko razume, kako je ob vsem, kar je v življenju naredila, to sploh mogoče. Odlična pesnica in poustvarjalka tujih verzov v prevodih. Lončarka in "poslikovalka" predmetov (od stolov in pručk do omar in kredenc, da o rutah in majicah ne govorim), ki pod njeno roko postanejo edinstveni umetniški izdelki. Zadnja leta predana obujevalka in ohranjevalka literarne dediščine in zapuščine Vitomila Zupana - brez nepreštevnih ur njenega predanega dela luči sveta nikoli ne bi ugledale pesmi, ki jih je pisal tako v zaporu kot pozneje na prostosti ...
Prepričana sem, da bo večer z Ifigenijo tak, kot je ona - zabaven, a globok, topel in svojstven.
četrtek, 16. februar 2012
Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! - dr. Marko Uršič - vabilo
Ko danes čez ramo gledam nazaj na svoj študij filozofije (ki sem ga vzela zelo resno in se je tako raztegnil na celo desetletje :)), se še bolj, kot sem se, zavedam dragocenosti profesorjev, ki so mi odprli vrata v neslutene prostore duha ... Njihova predavanja in seznami izpitne literature niso pomenili le odlične hrane za misli (kar ves študij sicer nesporno je, zato bi se zanj, če bi bilo treba, nemudoma odločila še enkrat - kljub "neprofitabilnosti"), ampak še nekaj več ... nekaj sicer težko opredeljivega in še težje oprijemljivega, pa vendar ... več (seveda po mojih osebnih merilih, s katerimi se lahko kdorkoli strinja ali pač tudi ne). Med njimi je bil gotovo dr. Marko Uršič, eden redkih izobražencev, čigar znanje ima renesančne razsežnosti - posveča se metafiziki, logiki, kozmologiji, filozofiji prostora in časa, filozofiji religije, primerjalni religiologiji, teoriji simbolov ... Zato sem še posebej vesela, da se je odzval mojemu vabilu in bo v četrtek, 23. februarja ob 19h gostoval v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva 7) na še enem od mojih večerov v seriji Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si!
spletna stran dr. Marka Uršiča
Štiri od knjig, ki so mu najbolj pri srcu in o katerih bo govora, mi je dr. Marko Uršič že izdal, tako da vam jih tokrat tudi jaz izjemoma prišepnem vnaprej: Montaigne: Eseji; Plotin: Eneade; Proust: Iskanje izgubljenega časa (verjetno V senci cvetočih deklet) in pa Wilder: Most svetega kralja Ludovika.
Izbor je res naravnost slasten in komaj čakam, da povprašam, kaj je tisto, kar ga je ob branju prav teh knjig najbolj presunilo ... Vabljeni, da se nama na potovanju v literarne in filozofske svetove pridružite v čim večjem številu!
spletna stran dr. Marka Uršiča
Štiri od knjig, ki so mu najbolj pri srcu in o katerih bo govora, mi je dr. Marko Uršič že izdal, tako da vam jih tokrat tudi jaz izjemoma prišepnem vnaprej: Montaigne: Eseji; Plotin: Eneade; Proust: Iskanje izgubljenega časa (verjetno V senci cvetočih deklet) in pa Wilder: Most svetega kralja Ludovika.
Izbor je res naravnost slasten in komaj čakam, da povprašam, kaj je tisto, kar ga je ob branju prav teh knjig najbolj presunilo ... Vabljeni, da se nama na potovanju v literarne in filozofske svetove pridružite v čim večjem številu!
nedelja, 22. januar 2012
Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! - Ljoba Jenče
Kako močno nas knjige zaznamujejo? Nam lahko spremenijo življenje? Zakaj se v nekatere knjige zaljubimo in zakaj se nas druge ne dotaknejo?
Kako knjige govorijo tistim, ki jih imajo radi? In kaj knjige govorijo o tistih, ki jih berejo?
Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! je serija pogovorov z znanimi Slovenkami in Slovenci o tistih knjigah, ki so jih najbolj očarale in zaznamovale. Voditeljica Tina Košir Mazi od svojih gostov poskuša izvedeti, kaj razmišljajo in čutijo ob knjigah, h katerim se vedno znova vračajo.
foto: Mavric Pivk/ Delo
Kako knjige govorijo tistim, ki jih imajo radi? In kaj knjige govorijo o tistih, ki jih berejo?
Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! je serija pogovorov z znanimi Slovenkami in Slovenci o tistih knjigah, ki so jih najbolj očarale in zaznamovale. Voditeljica Tina Košir Mazi od svojih gostov poskuša izvedeti, kaj razmišljajo in čutijo ob knjigah, h katerim se vedno znova vračajo.
foto: Mavric Pivk/ Delo
Pevka in pravljičarka Ljoba Jenče predano zbira in poustvarja bogastvo ljudskega izročila, ki je neizčrpna zakladnica čarobnosti, modrosti, iskrivosti, svežine in pod zobom časa neuklonljive živosti. Kako jo pri njenem življenjskem poslanstvu podpirajo knjige? Katere so ji v največji navdih? O tem v četrtek, 26. januarja 2012 ob 19h v TRUBARJEVI HIŠI LITERATURE (Stritarjeva 7, Ljubljana).
Prisrčno vabljeni!
Prisrčno vabljeni!
Naročite se na:
Objave (Atom)