Prikaz objav z oznako knjige. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako knjige. Pokaži vse objave

ponedeljek, 24. september 2012

Carmen L. Oven in njenih pet (pa še ena za povrh)

Po poletnem oddihu sva novo sezono cikla Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! v Trubarjevi hiši literature otvorili z drago Carmen L. Oven - mnogi jo poznate kot očarljivo voditeljico literarnih večerov, ki je nedavno tudi uradno stopila še med pisatelje z zelo branim in odmevnim prvencem Sprehajalka Gospodovega psa.

s Carmen in njenimi knjigami
Tistemu, ki se s čim ukvarja zaradi sle po denarju in moči, so drugi, ki počno podobno, neljuba konkurenca. Če počneš reči iz ljubezni, so drugi navdih in opora. Ker se s Carmen s knjigami ukvarjava - čeprav (tudi) poklicno - z ljubeznijo, se imava radi. Zato sem, odkrito povedano, komaj čakala, da jo zasujem z vprašanji, ki pogosto doletijo tudi mene ... 
          Recimo: kako se "profesionalno" branje razlikuje od ljubiteljskega? Ne dosti, pravi tudi Carmen, samo časa je včasih manj, brati je treba v tempu, ki ga narekujejo obveznosti. Sicer pa že od nekdaj bere vsaj po dve, tri knjige vzporedno. Na vsako vodenje se pripravi temeljito in ne glede na morebitno pomanjkanje časa vse knjige, o katerih govori, tudi natančno prebere. "Zelo hitro se čuti, če kdo blefira," pravi.
          Od zgodnjih knjižnih ljubezni, ki so ji polnile mladost, se spomni knjig Ernesta Hemigwaya, ki jih je začela prebirati že pri štirinajstih, čeprav takrat še marsičesa, o čemer pišejo, ni razumela. Požirala je tudi kriminalke Agathe Christie.
         A tega je že davno in prebranih knjig se je nabralo zajetne kupe ... Kako jih izbrati samo pet? To je namreč zahtevna naloga, pred katero postavim svoje beroče goste ... Carmen se je odločila, da izbere takšne, ki so povezane tudi z njeno osebno zgodbo.

četrtek, 16. avgust 2012

Korima

Ljubi, ki je pravkar navdušen prebral knjigo Rojeni za tek, mi je iz nje prebral odlomek, za katerega je, poznavajoč me, slutil, da me bo vzradostil. Začne se takole:

"Ángelu je skozi leta pogovorov s Caballom uspelo razvozlati, da živi v koči, ki si jo je postavil nekje v gorah Batopilasa. Kadarkoli se je pojavil pri Ángelovi šoli, je imel na nogah le sandale, oblečeno le majico (če sploh) in vrečko posušene pinole, ki mu je kot Tarahumaram visela ob pasu."

In zdaj bistveno: "Med svojimi teki je živel od dobrin okolja, zanašajoč se na korimo, temelj tarahumarske kulture."

In kaj je skrivnostna korima?

"Korima zveni podobno kot karma in deluje na enak način, a deluje tukaj in sedaj. Takoj in brez pričakovanja povračila moraš deliti vse, kar lahko: ko darilo enkrat izročiš, ni bilo pravzaprav nikoli tvoje. Tarahumare ne poznajo monetarnega sistema, zato se ravnajo po korimi: njihova ekonomija temelji na izmenjavi uslug in občasnem kotličku koruznega piva."

To me spomni na imperativ Swamija Sivanande:

"Do all the good you can, 
in all the ways you can,
to all the people you can,
with all the zeal, strength, love,
heart and interest you can,
as long as ever you can."

(Naredi toliko dobrega, kot le lahko, na toliko načinov, kot le lahko, toliko ljudem, kot le lahko, z vso vnemo, močjo, ljubeznijo, srčnostjo in zanimanjem, ki jih zmoreš, vedno in povsod, dokler le moreš.)

Verjamem, da je to najboljše življenjsko vodilo. Monetarni sistem gor ali dol. 

ponedeljek, 4. junij 2012

Almirine najljubše

Prejšnji četrtek sva v okviru serije Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! v Trubarjevi hiši literature z modno oblikovalko, profesorico, v prostem času pa strastno bralko Almiro Sadar razpravljali o njenih najljubših knjigah. Da Almira odlično govori o knjigah, sem vedela, saj je bila pred nekaj meseci gostja oddaje Knjiga mene briga o romanu nobelovca Orhana Pamuka Muzej nedolžnosti (če ste jo zamudili, si oddajo lahko ogledate tukaj).

Almira je izjemno razgledana ženska. Brala je rada že od majhnega, v mladosti pa je k njenim bralnim navadam prispeval tudi pouk v turnusu - kadar je imela šolo popoldne, je doma vse dopoldne v samoti brala ... Oboževala je zbirko Sto romanov, ki je zanjo (kot za številne druge bralce) pomenila iniciacijo v svet velike literature. Posebej rada ima knjige, ki jo popeljejo v neznane svetove - romane z zgodovinsko tematiko, zgodbe, ki se odvijajo v tujih deželah (preden se kam odpravi, z veseljem prebere kakšno zgodbo iz tistih krajev in se poduči o literaturi dežele, ki jo bo obiskala), zanimive biografije, predvsem pa strastne ljubezenske zgodbe - a morajo biti seveda tudi odlično napisane.

In katere knjige so jo najbolj navdušile?

sreda, 30. maj 2012

Bralni dnevnik: Ioanna Karystiani: MALA ANGLIJA

O romanu se bova danes (sreda, 30. maj) ob 19h pogovarjali s prevajalko in avtorico spremne besede Klariso Jovanović, ki bo skupaj s kitaristom Lukom Ropretom tudi glasbeno polepšala večer s Pesmimi Mediterana. Če bo vreme zdržalo, se dobimo na letnem vrtu Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12, Lj), če nam jo zagode, pa gremo pod streho Društva.


Naj začnem z odlomkom iz romana: "Pesek je vsrkal vročino dneva in izžareval trepetajočo svetlobo, ki je kot zlati prah lebdela nad vsem, kar je še bilo rjavo, nad skalami in zemljo, prozorna voda pa je kazala dno, ponekod povsem rumeno, drugod temno zeleno, in v njem alge, pokošene od sonca, ki jim je sledilo daleč v globine." 

ponedeljek, 23. april 2012

Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! - Boštjan Tadel

Ko sem bila majhna, še preden sem znala brati pa tudi še potem, se mi je zdelo strašno fensi, v kaj vse so odrasli v naši družini moleli svoje nosove in brali, brali, brali ... V našem stanovanju se niso le neizprosno nabirale vedno nove skladovnice knjig, ki jih ni bilo več kam dati, pač pa tudi literarnih revij - za Novo revijo, Literaturo, Sodobnost se mi zdi, kot da so bile del mojega življenja že od nekdaj. V gimnazijskih letih so postale tudi moje čtivo. In zraven "intelektualni tabloid" Razgledi.

Kulturi in literaturi odmerjen medijski prostor se pod težo duhovno revnega časa neizprosno oži, zato sem še toliko bolj vesela tistih "sogovornikov", ki odpirajo vrata v svetove ustvarjalnosti. Vsak torek drvim po Delo, da čim prej použijem tedensko dozo Književnih listov in vsako drugo sredo se veselim Pogledov. Po profesionalni deformaciji se seveda najprej zapodim med knjigam in pisateljem namenjene strani, kjer mojo pozornost pogosto ujamejo intervjuji in članki Boštjana Tadla, namestnika odgovorne urednice Pogledov, sicer pa tudi dramatika, ljubitelja klasične glasbe in športa.


Ker je Boštjan žlahten sogovornik na temo knjig (in še marsičesa), bo aprilski gost Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! Dobimo se v Trubarjevi hiši literature v četrtek, 26. aprila ob 19h. Se veselim! :)

sreda, 18. april 2012

Knjiga mene briga: Etty Hillesum: PRETRGANO ŽIVLJENJE

Naj povem kar takoj in naravnost: Pretrgano življenje, zbirka dnevniških zapisov in pisem fascinantne Etty Hillesum, je knjiga, ki me je v zadnjem času daleč najbolj pretresla in se kot komet uvrstila v (pravzaprav ne tako zelo majhno:)) peščico mojih večno najljubših - knjig, ki se jih bere vedno znova, knjig, ki jih ne pozabiš, knjig, ki so lahko najbolj posluha vredne sogovornice, ko ti je težko, knjig, ki učijo misliti, živeti in polno biti.



Izšla je sicer že leta 2008 pri Založbi Modrijan, a takrat nekako ni ujela moje pozornosti, nanjo pa me je nedavno navdušeno opozoril dr. Borut Ošlaj, eden mojih najljubših profesorjev s fakultete, ki ga izjemno cenim kot filozofa, profesorja in človeka, tako da sem se branja brž lotila .... Od tod do nastanka oddaje ni bilo več daleč.

V oddaji sta ne le intelektualno, pač pa tudi osebno zavzeto in srčno nastopila dr. Borut Ošlaj in dr. Klemen Jelinčič Boeta, za kar sem jima zelo hvaležna. Oddajo si lahko ogledate na tej povezavi. Ponovitev oddaje na malih ekranih pa bo v petek, 20. aprila ob 18:30 na TVS 2.

O Etty in njeni knjigi bom na teh straneh zagotovo še izčrpneje pisala, za okus in kot informacijo pa za začetek pripenjam svoj zapis o knjigi, ki ga boste slišali tudi v uvodu v oddajo:

"Etty Hillesum, na Nizozemskem živeča Judinja, nam vrata v svoje življenje z dnevnikom odpre leta 1941, ko kot nadebudna sedemindvajsetletna študentka slovanskih jezikov postane pacientka psihologa Juliusa Spiera. S Spierom, prav tako Judom, nekdanjim Jungovim učencem, ki je od Etty sicer mnogo starejši, sčasoma vzpostavita intenzivno ljubezensko zvezo, ki bistveno zaznamuje Ettyin osebnosti razvoj. V prvi polovici knjige se Etty posveča predvsem nestabilnim čustvom do Spiera, ko pa zunanji svet postaja vedno bolj grozeč in ukrepi do Judov vse grozovitejši, se poglablja tudi njen notranji svet in odločitev, da bo pogumno zdržala vse, kar pride, da nikoli ne bo izgubila vere v soljudi, življenje in tudi Boga, ki ga pojmuje povsem nekonvencionalno. Zapisi Etty Hillesum so dragocen dokaz, da je notranjo svobodo, človečnost, dostojanstvo in sočutje mogoče ohraniti vedno in povsod, ne glede na okoliščine."

petek, 23. marec 2012

Ifigenijin knjižni izbor

Za tiste, ki se včeraj niste mogli pridružiti našemu nasmejanemu večeru Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! z Ifigenijo Simonović, pa bi radi vedeli, katere knjige je pripeljala v svojem kovčku (ja, res jih je pripeljala kar v kovčku!) ... In za tiste, ki ste bili tam, pozabili karkoli za pisat, češ da si boste itak zapomnili, danes pa si že pulite lase: "Katera knjiga je že tisto bila ... Kdo že je to napisal" TA-TA-DAM! Seznam :)

ROMANI


Iris Murdoch: The Sea, The Sea


Ernest Hemingway: The Sun Also Rises


Vita Sackville-West: No Signposts in the Sea




POEZIJA


Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti"




Mila Kačič: Skoz pomladni dež bom šla


ESEJISTIKA


John Berger: Selected Essays 




Colm Toibin: New Ways To Kill Your Mother




UMETNOST


A Way of Life - Kettle's Yard - The House of Art in Cambridge


Monografije

Lucie Rie


Barbara Hepworth

Ben Nicholson

Alfred Wallis


ZABAVA


Michael Bond: Olga da Polga