Tokrat z zadnjim svežnjem enajstih pesmi-izrekov kašmirske mistikinje in pesnice Lalle zaključujemo z intenzivnim druženjem z njo, ki je trajalo kar pet tednov ... (preberete lahko še uvod in moje prevode njenih pesmi: prvi, drugi in tretji del)
Med pesmimi, objavljenimi danes, je tudi tista, ki je na branjih v živo požela veliko smeha, ob katerem sem imela občutek, da je naravnost osvobajajoč: "S svojo močjo lahko razkadim najbolj črne oblake,/ izsušim ocean in tvoje telo ozdravim katerekoli vročice./ A da bi bedaka spravila k pameti, to je onstran mojih moči." Mislim, da si ta izrek velja prebrati (in ponoviti) večkrat. Pogosto razmišljam, koliko moči porabimo, ker bi tiste, za katere menimo, da so "bedaki", radi spravili k pameti - in ob tem ne opazimo, kako smo v svoji ihti, s katero želimo druge ustrojiti po svoji podobi, pravzaprav tudi sami izjemno bedasti.
Eden mojih najljubših izrekov (ta sicer ni Lallin) pravi: "Learn by doing, teach by being." Učimo se tako, da živimo in zgolj s tem, kar smo, smo lahko sorodnim dušam v navdih in oporo. Morda bi bilo energijo, ki jo porabimo za zgražanje nad tujo neumnostjo in pokvarjenostjo, bolj smiselno usmeriti v konstruktivno delovanje.
Občutek, da svet zaradi človeške neumnosti drvi naravnost v maloro, nas lahko spravi v hudo agonijo. (Mene pogosto povsem ohromi.) Takrat velja vdihniti in na stvari pogledati s širše perspektive ... Se opomniti, da smo zgolj neznaten delec kozmosa, ki že eone pleše svoj ples - in ga bo še naprej, vsemu našemu brcanju navkljub.
Dokler pa smo tu in brcamo, se zdi najbolj smiselno, da drug drugemu pomagamo skozi življenje. To je, pravi Lalla, najbolj prava pot.
