petek, 28. februar 2014

Lalline pesmi - 2. del: "Med hojo sem sejala semena svetlobe, kjerkoli se je moja noga dotaknila tal"

V drugem sklopu Lallinih pesmi (če še niste, priporočam, da najprej preberete prvega in moj uvodni zapis) spoznavamo Lallo kot duhovno učiteljico-mojstrico, ki govori iz globine lastne prakse. Čeprav je sporočilo njenih pesmi v celoti radostno in razbremenjujoče, pa vendar ni plehko in Lalla (kot tudi močni mistiki drugih duhovnih tradicij) si ne zatiska oči pred temnimi platmi bivanja in ne obljublja, da bi bila duhovna pot lahka. Njena govorica je neposredna in pogosto tudi rezka. Že v prvi pesmi nas tako seznani, da je "svoje srce", simbol individualne duše, "zdrobila v možnarju Ljubezni, ocvrla in pojedla." Zlitje s kozmično Enostjo zahteva radikalno transformacijo, ki je vse prej kot prijetna. Pot k njej vodi "čez kraljestvo teme". Na tej poti se mora človek soočiti s temo v sebi in drugih, z "ubijalskimi plenilci" Jezo (sovraštvom), Pohlepom in - Željo. To zadnje v potrošniški družbi še posebej neradi slišimo - naše želje so naši maliki, ki jim posvečamo vso svojo energijo in jih po božje častimo, vsako leto in še kdaj vmes drug drugemu želimo: "Naj se ti uresničijo vse želje!" (Nekje sem brala, da obstaja kultura, v kateri ta izrek velja za največjo kletvico, kar se mi zdi zelo zanimivo ...) Verjamemo, da je smisel življenja uresničiti čim več želja. Duhovne tradicije pa so bile po drugi strani do Želje vedno nezaupljive - naj gre za željo po imetju, spolno poželenje, željo po oblasti, željo, da bi bili ljubljeni, cenjeni, spoštovani ali celo željo po znanju in razsvetljenju .... Želja je ime za notranji nemir, ki vabi, da bi izpolnitev iskali zunaj, v rečeh, ki nam je nikoli ne morejo dati. "Želja sladko govori, a daje posojila z oderuškimi obrestmi." Lalla zato vabi na drugačno pot: nagovarja k obratu vase, k najbolj notranjemu bistvu, ki je onkraj dosega besed, "Viru, ki rojeva vsa imena". Svetuje, naj se oprimemo te notranje luči. Tako bomo, morda ne da bi sploh vedeli, na poti skozi kraljestvo teme sejali semena svetlobe, kjerkoli se bodo naša stopala dotaknila tal ...



petek, 21. februar 2014

Lalline pesmi - 1. del

Dragi moji, zaradi izjemnega zanimanja, ki ste ga pokazali za Lallino poezijo, sem se odločila, da kar tukaj objavim tiste njene pesmi, ki sem jih prevedla in ki so bile sicer namenjene "za domačo rabo". Prevedene so  po angleških prevodih Ranjita Hoskotea - tistim, ki vas ne moti brati v angleščini, toplo priporočam knjigo I, Lalla, ki ji je prevajalec pripisal tudi odlično spremno besedo in opombe. Moji prevodi angleškega prevoda so precej svobodni, vendar pa si po dveh letih intenzivnega študija kašmirskega šivaizma drznem upati, da duha in sporočila pesmi nisem potvorila ali oskrunila, ampak da odzvanja in nagovarja tudi v slovenski priredbi ... Po vaših odzivih sodeč Lallina živost ruši jezikovne, kulturne in časovne pregrade. Vsem, ki ste Lallo v slovenščini tako toplo sprejeli, se srčno zahvaljujem!

Prevedla sem 44 Lallinih pesmi. Izbrala sem takšne, ki govorijo najbolj "univerzalno", takšne, ob katerih se ni treba pretirano poglabljati v razvozlavanje simbolov, ki so našemu času in kulturi tuji. Da objava ne bi bila predolga, bom pesmi razdelila na štiri sklope po 11 - pridejo torej v štirih "paketih". Štiri tedne bo moj blog posvečen Lalli (z uvodnim iz prejšnjega tedna kar pet) ... Če se radi družite z Lallo, vas vabim, da v tem času sledite Prebliskom!

oṁ namaḥ śivāya (Poklon Šivi - božanski Zavesti)

Lalla pravi:

torek, 11. februar 2014

Lalla

Te dni se veliko družim z Lallo. Najino druženje bo posebej intenzivno v četrtek. A o tem malo kasneje. Naj najprej povem, kako sva se spoznali.

Ne spomnim se, kdaj sem prvič slišala zanjo. Kot bi bilo njeno ime že od nekdaj znano. Eno tistih, ki ga kar naprej kdo omenja. Če si fenovsko navdušen nad Rumijem, Hafizom, Kabirjem in podobno druščino, slej ko prej slišiš celo za kakšno pesnico, kot sta na primer Mirabai in ... Lalla.

Pobliže sva se spoznali, ko sem se pred dobrima dvema letoma odločila, da se potopim v študij kašmirskega šivaizma. Ogromno zanimivega odkrivam v tej fascinantni indijski srednjeveški filozofiji, ki zdaj, po tisočletju, ponovno navdušuje svet. Vsaj v tujini je tako, po mnogih uglednih univerzah je zavladala prava renesansa kašmirksega šivaizma - k nam take reči pač pridejo z zamudo, če sploh ...