ponedeljek, 2. april 2012

Pojoča gospodinja ali vsakodnevni žur z razlogom

Dan ima štiriindvajset ur in kar se mene tiče, je to veliko premalo, da bi se človek v miru posvetil vsemu zanimivemu, kar polni ta svet, kaj šele zoprnijam, kot so spopadi z gorami umazane posode, ki jo je treba pomiti, kupi zmečkanega perila, ki ga je treba zlikati, z vsem, kar se nekako nabere in bi bilo treba pospraviti, prahom, ki se nabira po kotih ... In ker se je z vsemi navedenimi zoprnijami pač treba ukvarjati, če nisi ali zelo bogata(a) ali pa srečno poročen s pridno gospodinjo, da se potemtakem namesto tebe z zoprnijami ukvarja nekdo drug, je časa za vse prijetne reči, ki čakajo in vabijo, še manj. To dejstvo me redno spravlja v obup. Pogled na kup posode (pomivalnega stroja namreč nimam) v mojih možganskih sinapsah redno sproža jadikovanje, kakšna revica sem, ker moram pomivati, medtem ko kosmatinec s svojimi čokoladnimi očki predlaga, da se pojdiva raje zapodit na sončni Rožnik, da ne govorim o kupu knjig, ki čakajo na nočni omarici, kavo s prijateljico ... Nesrečni kup posode, s katerim je, resnici na ljubo, mogoče obračunati v relativno kratkem času, naenkrat postane simbol vsega zla, ki moji nesrečni duši preprečuje, da bi svobodno poletela.


Ker pa znam sebi in drugim (ampak drugim je vedno še slajše) redno in vztrajno soliti pamet, kako v življenju nima smisla jamrati in se smiliti samemu sebi, ampak je treba razmisliti, kako bi spremenili, kar lahko, in stoično prenesli tisto, česar spremeniti ni mogoče, me je zadnjič presunil globok uvid, da bi bilo to filozofijo, če se že zdi univerzalna, nedvomno mogoče aplicirati tudi na gospodinjske zoprnije ... Kajti če ti neko prepričanje ne pomaga v tako travmatičnih situacijah, kot je recimo pospravljanje, je potem sploh kaj vredno?


Je mogoče med opravili, ki ti grejo neizmerno na živce celo ... uživati? Kjer je volja, tam je pot! Mora biti! Tina, si rečem, vzemi se v roke in preobrni perspektivo. Je kozarec pol poln ali pol prazen? Žal umazan, pa ne samo eden ... Ok, pustimo kozarce in poskusimo drugače. Kaj bi se dalo početi ob gospodinjenju? Odklopiti možgane, poslušati muziko, peti na ves glas in celo plesati! Poskusim ... Deluje!!!


Posode zmanjka, ko ravno začnem "not padat", perilo, ki se je nabiralo ves teden, je zlikano, ko je žurka ravno največja in res ne morem še nehati ... Hm, mogoče pa še pomijem tla?!?

Moje stanovanje mi bo nedvomno hvaležno, če tega globokega spoznanja ne pozabim takoj. Za konec pa še nasvet za glasbeno podlago vsem potencialnim gospodinjskim žurerjem in žurerkam:

Ni komentarjev:

Objavite komentar